Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zavráčati
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji
2. delati, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava
3. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja
4. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti
5. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom
6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu delati, da se kaj ne sprejme, uveljavi
7. izjavljati, zatrjevati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno
8. imeti, izražati negativen odnos do česa
9. izražati svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi
κατα-κορής
2 κατά-κορος 2 nezmeren, pretiran, prenapet παρρησία, ἱερουργίαι. – adv. κατακόρως črez mero, dovolj, zadosti τῇ τύχῃ χρῆσθαι.
μέγας
, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, najv...
περισσός
3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.
τραγικός
3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.
ὑπερ-βάλλω
[gl. βάλλω; ep. aor. ὑπέρβαλον, ὑπειρέβαλον] I. act. 1. mečem črez kaj (preko česa) τί, τινός, σήματα πάντων, παντὸς ἀγῶνος, δουρὶ Φυλῆα prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); α.) prekipim λέβητες, poplavim ὁ ποταμὸς ἀρούρας; β.) več ponudim, prekosim, ἀλλήλους, χρήμασι; γ.) pretiravam; stavim pretirane zahteve ᾔτει τοσαῦτα ὑπερβάλλων; δ.) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, τινί v čem, τί prehitim; ἑκατὸν ἔτη živim nad sto let; χρόνον mudim se črez čas (predolgo); ε.) sem nezmeren (prevelik, pretiran), μὴ γλῶσσα' ὑπερβάλῃ κακοῖς da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. ὑπερβάλλων nezmeren, prevelik, preobilen, črezmeren; ἥλιος prevroče solnce, τὰ ὑπερβάλλοντα prevelika moč, αἴσχει ὑπερβάλλων neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), κατὰ λόφους prodiram po hribih, εἰς Κόρυνθον prodiram proti Korintu, πρὸς τοὺς Θρᾷκας prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; τὸ ὑπερβάλλον τοῦ στρατεύματος del vojske, ki gre ravno črez goro; c) grem (pelje...
Dostopnost