Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Družbena vloga
Skupek navodil (norm), s katerimi socialno okolje posameznika (kot nosilca vloge) obvezuje k takšnemu vedenju, kakršno je skladno z njegovim socialnim statusom. Na primer, tradicionalna vloga matere v patriarhalnih okoljih je opredeljena z normami o tem, kako mora skrbeti za člane svoje družine, voditi gospodinjstvo, biti poslušna do moža itd. Poklicna vloga socialne delavke in delavca nalaga osebi, ki opravlja ta poklic, da ima strokovno znanje in veščine, s katerimi lahko koristi svojim uporabnikom, da je sposobna prepoznavati njihove stiske, da izpolnjuje določene standarde poklicne etike itd. Vloge so v pomembni meri določene glede na druge vloge (vloga očeta glede na vlogo matere, vloga nadrejene osebe v razmerju do vlog podrejenih oseb, vloga trgovca glede na vlogo potrošnika); podobno tudi določenega statusa ne moremo razumeti neodvisno od drugih družbenih statusov. Zato velja, da posamezniki vstopajo v medsebojne interakcije preko družbenih vlog in statusov. Privzeta vloga posa...
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
Družina in star človek
Kljub razpadu razširjenih družin ima družina še vedno pomembno vlogo pri skrbi za starega družinskega člana, saj oskrba starih ljudi temelji na kombiniranju formalne in neformalne oskrbe. V socialnem delu razumemo, da ima družina, ki skrbi za starega človeka, delovno nalogo, v kateri raziskuje, kakšne spremembe potrebuje in kakšne vire moči ima, da bo zmogla biti v pomoč in oporo staremu človeku in hkrati varovati življenje, ki ga potrebujejo družinski člani sami. To pomeni po eni strani prepoznati in varovati vse, kar star človek še ima in zmore varovati s pomočjo družine, in ob tem slediti potrebi po večanju, spreminjanju, preoblikovanju pomoči. Po drugi strani pa družina potrebuje odprt prostor za pogovore, da bi hkrati resnično soustvarjala pomoč tako, da bodo vsi udeleženi in nihče žrtvovan.
Družinsko nasilje
Nanaša se na nasilje, ki ga en ali več članov družine izvaja nad drugim članom ali članico in vključuje nasilje nad otroki in starejšimi. Žrtev družinskega nasilja je lahko tudi več in so lahko neposredne ali posredne žrtve (priče nasilju). Nasilje lahko izvaja tudi član družine, ki z njo ne živi več. Družinsko nasilje je najstarejši pojem za označevanje nasilja, očitajo pa mu zabrisovanje dejstva, da so ženske najpogostejše žrtve družinskega nasilja in ustvarjanje vtisa, da je nasilje spolno nevtralen pojav. Pojem lahko vzbuja vtis, da imajo vse članice in člani družine enako mero moči in so povsem enakovredni, zato je odgovornost za nasilje enakomerno porazdeljena med moške in ženske, starejše in otroke, kar pa je zavajajoče in nevarno. Posledice takega prepričanja namreč povzročajo, da službe, ki bi morale zaščititi žrtev nasilja, tega ne storijo, ker so prepričane o njeni soudeležbi in nasilje obravnavajo kot družinski konflikt, kjer vsak nosi svojo mero odgovornosti. Prednost tega...
družíti
1. notranje, čustveno povezovati
2. sestavljati, združevati
3. imeti, vsebovati obenem; združevati
Dostopnost