Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izglasováti
-újem dov. izglasován -a; izglasovánje; drugo gl. glasovati (á ȗ) kaj ~ proračun, zakon
izglódati
-am tudi izglódati -glójem tudi izglôdati -am dov. izglódanje tudi izglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Miši so izglodale luknjo v omaro; poud. Dež in veter sta izglodala napise |poškodovala, uničila|;
izgobezdáti
-ám dov.; drugo gl. gobezdati (á ȃ) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|; kaj Vse je izgobezdal
izgôltati
-am [u̯t] dov. -an -ana (ó) poud. |nerazločno, težko izgovoriti|; kaj ~ nekaj besed
izgotávljati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgotávljanje (á) pešaj. izdelovati, dokončevati; kaj ~ obleko
izgotovíti
-ím dov. izgotôvi -íte; izgotóvil -íla, -ít/-ìt, izgotovljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. izdelati, dokončati; kaj ~ čoln, obleko
izgovárjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|; izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezen izgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|;
izgovoríti
-ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|; izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|;
Dostopnost