Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
túj
1. ki je last drugega, ne osebka
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku
3. ki mu osebek ne pripada
4. ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek
5. v katerem osebek ne živi, nima doma
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele
7. ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja
8. ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada
11. ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen
13. ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti
14. ki osebku ni znan
túj
-a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a túji -a -o (ú) ~ jezik túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|; na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~ tújost -i ž, pojm. (ú)
tújstvo
1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače
2. lastnost, stanje koga, ki je kje tuj
túkaj
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja
2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem
3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela
4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine
5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve
6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja
7. izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa