Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μηδ-αμοῦ
adv. 1. nikjer. 2. nikakor ne, μηδαμοῦ εἰμι πρός τινα nič ne veljam, nič nisem vreden v primeri s kom.
μηδ-είς
, μηδε-μία μηδ-έν (iz μηδὲ εἷς) niti eden, nobeden, nikdo, nihče, nič; adv. μηδέν v ničemer, v nobenem oziru, nikakor ne; μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne, τὸ μηδέν nič, prazen, ničev, puhel, τὸ μηδὲν ἐξεῖπον nič dobrega nisem povedal, μηδὲν εἰπεῖν (λέγειν) toliko kot nič (= nič važnega) povedati.
μή-τι
1. a) nič, prav nič; b) nikar ne, nikakor ne. 2. veznik: morda vendar ne, ako morda; da (bi) le morda; μήτι γε (δή) kam li da (bi) = tem manj.
μνῆστις
, ιος, ἡ ep. ion. poet., dor. μνᾶστις spominjanje, misel na kaj, οὐδέ τις ἡμῖν δόρπου μνῆστις ἔην nič nismo mislili na večerjo; ἴσχου κἀμοῦ μνῆστιν misli na me, spominjaj se me, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε sedaj ste se spomnili Gelona.
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
μοῖρα
del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele; stranka; del, ki komu pripada, delež; kar se spodobi, pristojnost, spodobnost; kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja; sreča; nesreča, smrt; odredba, volja; čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje
νομίζω
priznavam kot običaj, imam (smatram) za šego (navado), po navadi uporabljam, rabim; imam navado, navajen sem; sprejemam kot običaj, uvajam kot običaj, sprejemam (uvajam) kot zakon, odrejam, ukazujem; navada je, šega je, običaj je, običajno je, prav je, obred veli, obred nalaga, obred predpisuje; šega je, navada je, običaj je; običajen, navaden; priznavam koga za kaj, imam koga za kaj; mislim, menim; prepričan sem; verujem v bogove, priznavam bogove; imam se za lastnino; posvečen sem komu; sem (veljam) pred kom