Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
sovrážnik
1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu
2. kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa
3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni
4. kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega
5. kar povzroča velike težave, škodo
strašíti
-ím in strášiti -im S
1. kdo/kaj vznemirjati koga
2. vznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
súm
-a m (ȗ) utemeljen ~; imeti koga na ~u; potrditi ~, da je listina ponarejena; knj. pog. ~ leti na sodelavca Sumijo sodelavca: zdrav. žarg. ~ na zlom kosti sum, da je kost zlomljena: ⚪ ~ v kaj dvom o čem:
šelè
1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje
2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja
4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane
5. poudarja visoko stopnjo, mero
6. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem