zadoščênje

1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji
2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve
3. glagolnik od zadostiti
4. zadovoljitev

zamolčeváti

namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem

zamoríti

1. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več
2. povzročiti, da kdo česa ne čuti več, nima več
3. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročiti občutek neugodja, nejevolje

zanímati

-am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo: Očeta zanima, kam si šel zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede

zanǫ̑htati se

zaslišati

(glagol) slišati, začuti, čuti; zasliševati; zasliševati

zasopljênost

zasoplost

zaspán

1. ki čuti potrebo po spanju
2. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja
3. ki se počasi premika
4. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja

zaspan

>>> glej geslo >>>

zaspánost

stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju