odpustítev

glagolnik od odpustiti

odpustljív

ki se da odpustiti

odpuščánje

glagolnik od odpustiti 1

odpúščati

odpúščati

de entlassen

odslovíti

1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide
2. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti

odsloviti

zavrniti, na hitro odpraviti; dati odpoved, odpustiti z dela; ne zmeniti se za | razpustiti

odstavljív

ki se da, sme odstaviti, odpustiti

odstavljívost

dejstvo, da se kdo da, sme odstaviti, odpustiti

odvzeti čin

degradirati, odvzeti naziv, znižati službeno stopnjo | nečastno odpustiti