Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀυτμή
, ἡ ἀυτμήν ένος ὁ (ἄημι) ep. 1. sapa (tulečih vetrov), dih, puh, veter. 2. vonj, para, dim, plamen.
γλῶσσα
, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.
κάμῑνος
, ἡ [Et. odtod lat. caminus, sor. καμάρα] 1. ognjišče, peč, topilnica. 2. NT plamen, πυρός ognjena peč.
πιφαύσκω
in med. [Et. od φάος] ep. 1. pokažem, φλόγα storim, da se pokaže, pokažem svetel plamen. 2. dajem znamenje, razodevam, oznanjam, javljam, pripovedujem, sporočam, ἔπεά τινι nagovarjam.
πνεῦμα
, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).
πνοή
, ἡ, ep. πνοιή (πνέω) dih, sapa, veter, ἱππικαί puhanje, sopihanje, πνοιὴ Ἡφαίστοιο (žar) plamen ognja.
φλέγμα
, ατος, τό (φλέγω) 1. požar, ogenj, žar; plamen, zubelj, vnetje. 2. sluz, slina, sluzotek, pot.
Dostopnost