Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izvíjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvíjanje (í) kaj ~ vijake izvíjati se -am se (í) komu ~ ~ napadalcu; ~ ~ vsiljivcu iz objema izvijati se iz česa neobč. Iz hiše so se izvijali curki dima so prihajali: poud. Vedno ima izgovore, vedno se ~a |izgovarja, opravičuje|;
izvíti
-víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|; izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|;
izvlačíti
in izvláčiti -im dov. izvláčenje; drugo gl. vlačiti (í/ȋ/á á) kaj iz česa ~ les iz gozda
izvohúniti
-im dov. izvohúnjen -a (ú ȗ) poud. kaj ~ pomembne podatke |z vohunjenjem izvedeti|;
izvolíti
-vólim dov.; drugo gl. voliti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ poslanca, predsedstvo izvoliti koga/kaj izmed koga ~ predsednika izmed članov odbora; star. Izmed vseh deklet je izvolil njo izbral: izvoliti koga za kaj ~ pisatelja za predsednika
izvotlíti
-ím dov. izvótlil -íla, nam. izvotlít/izvotlìt; izvótljenje in izvotljênje; drugo gl. votliti (í/ȋ í) kaj ~ bučo; ~ deblo za čoln izdolbsti:
izvozíti
-vózim dov. izvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ les, žito kaj iz česa ~ gnoj iz hleva
izvréči
-vŕžem dov. izvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ hrano iz želodca |izbruhati|; poud.: ~ fanta na naboru |ne sprejeti ga za nabornika|; ~ pijanca iz svoje srede |izločiti|; vet. Krava je izvrgla |izgubila tele|; izvréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) redk.: Govedo, krompir se ~e |se izrodi|; Les se ~e |skrivi|; poud. izvreči se v kaj Oblast se je izvrgla v tiranstvo |se je spremenila|;
izvrševáti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh ≥ opravlja: ~ nadzorstvo ≥ nadzorovati: ~ povelja, ukaze ≥ izpolnjevati: izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal ≥ izvajal:
izvršíti
-ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo ≥ narediti, opraviti: ~ napad ≥ napasti: ~ povelje, ukaz ≥ izpolniti: izvršíti se -ím se (í/ȋ í) ≥ zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe
Dostopnost