head-on

1.sl frontalen, čelen
2. z glavo naprej, čelno

head-on

sl 1. frontalen, čelen; odkrit, neposreden
2. z glavo naprej, čelno; odkrito, neposredno

nasofrontal

sl nosen in čelen

-êlen

čelen, jelen, Jelen, žrelen, deželen, načelen, začelen, sočelen, breznačelen, nenačelen

frontálen

-lna -o (ȃ) čelen: Trčenje je bilo ~o frontálni -a -o (ȃ) ~ napad frontálnost -i ž, pojm. (ȃ) čelnost:

frontalen

čelen | prednji

prednji

sprednji, izpostavljeni; anterioren | čelen, frontalen

čéłən

de das Titelblatt

čelno

prislov      čelno

čelę̑sən