Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
za
[poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestov. prostor.mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|; 2. čas.časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom4. nač.načinovni leto ~ letom5. vzročn.vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo: 7. ⚫ kaj ~ en človek kakšen, kateri: II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smer. prostor.smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat2. cilj. prostor.ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ⚪ vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža4. vzročn.vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obst...
zajókati
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi
2. dati joku podobne glasove
zakrívati
1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, delati
2. delati, da kdo česa, kar prihaja glede na pozornost za kaj drugega, ne more
zavíjati
1. spreminjati smer svojega
2. spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam
3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka
4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano
5. povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost
6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom
7. glasno, zateglo jokati
8. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi
9. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu
ἀμφί
na obeh straneh, okoli (in okoli), okrog (in okrog); okrog, okoli, blizu, glede, o; na; blizu; zaradi, zastran, glede, za; za in proti, na obe strani, skrbno; s, z; za; glede; okrog, okoli, pri, ob, po; ob, med; okoli, nekako, približno, do
ἀμφί
[Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, ne...
Dostopnost