Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
duálen
-lna -o (ȃ) Človekova narava je ~a dvojna: duálni -a -o (ȃ) jezikosl. dvojinski: ~a končnica duálnost -i ž, pojm. (ȃ)
dúh
1. razumsko-spoznavna stran človeka
2. človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti
3. splošne miselne, nazorske značilnosti
4. splošno psihično razpoloženje
5. bitje netvarne narave
6. nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša
7. nematerialno počelo vsega, kar je
dúša
1. nematerialno, neumrljivo bistvo človeka
2. čustveno-moralna stran človeka
3. človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti
4. najvažnejši, najpomembnejši član ali del
5. osrednji, notranji del česa
6. priprava s stenjem pri svetilki na olje
duša
(samostalnik) duh; narava, natura, nrav, karakter, bit, čud; srce, jedro
dvój
-a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|; : ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat: ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|;
Dostopnost