Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
παρανόμημα
, ατος, τό παρανομία, ἡ (παρά-νομος) 1. nezakonitost, nepostavnost, prelomitev postave, zločin, ἐς τὴν δίαιταν, ἐς τὰ ἐπιτηδεύματα razuzdano življenje, nenavaden način življenja. 2. brezbožnost NT.
πᾶς
, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsek...
πέρ
enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.
πῇ
, πῆ, dor. πᾷ, πᾶ, ion. κῇ, κῆ 1. dir. in indir. vpraš. členica: a) kam? πῇ γῆς ἥκω kam sem vendar prišel? kje?; b) kako? na kak način? zakaj? čemu? 2. indefinitum: πῇ μὲν – πῇ δέ tukaj – tam, sedaj – sedaj, deloma – deloma.
προσαγωγός
2 mičen, vabljiv, prijeten, πρὸς τὸ προσαγωγότερον na prijetnejši način.
πῶς
, ion. κῶς 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža željo: πῶς ἂν θάνοιμι o da bi umrl; πῶς γάρ kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; πῶς δή; kako vendar to? πῶς οὐ kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT.
πώς
, ion. κώς enkl. adv. a) nekako, na kakšen način, kakim potom, kakorkoli, sploh, ὧδέ πως tako nekako, οὐ πως οὐδέ nikakor, τεχνικῶς πως precej spretno; b) skoraj, takorekoč; c) slučajno, morda, pač, εἴ πως ako bi morda, nemara.
ῥῆσίς
, εως, ἡ (gl. ῥῆμα) 1. govorjenje, govor, način govorjenja. 2. beseda, izrek, pripoved(ovanje). 3. sklep Λακεδαιμονίων.
στυγερός
3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.
συλ-λαμβάνω
I. act. in pass. 1. vkup jemljem, na kratko povzamem, spajam, združim, κόμην pograbim a) posnemam v malo besedah ἑνὶ ἔπεϊ πάντα; b) zbiram ostanke čet τοὺς περιγενομένους; c) zatisnem (oči umrlemu); d) obsegam, objemam τὶ ὑπό τινι. 2. jemljem s seboj, odpeljem, odvedem τινά, ἐμαυτὸν ἐκ γῆς hitim proč a) zgrabim, ujamem, primem, zapiram τινά, τί; b) sprejemam, dobivam, spočnem NT; c) umevam, pojmujem, razumem τὴν φωνήν, κατὰ τὸ ὀρθόν razumevam kaj na pravi način. 3. lotevam se česa s kom vred, prijemam se, sodelujem s kom, pomagam komu, podpiram koga, potegujem se za koga τινί τι, prinašam, συλλαμβάνει τινί τι ἔς τι kaj pomaga komu k čemu. II. med. lotevam se s kom česa τινί, pomagam komu pri čem, sodelujem τινί τινος, pripravljam koga na kaj πρός τι; v tmezi ξύμ μοι λάβεσθε τοῦ μύθου (Pl. Fajdr. 237 a).
Dostopnost