zvončẹ̑la

zwart

sl črn

žábica

1. manjšalnica od žaba
2. majhen otrok, navadno deklica
3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka
4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka
5. odboj vrženega kamna od vodne gladine

žábica

de das Fröschlein

žábičen

ki ga napenja, je zaprt

ἀρήν

, ἀρνός [Et. iz ϝαρήν, hom. πολύρρην (iz ϝρην), ki ima mnogo ovac; ἔπ-ερος (ki nosi volno) oven, εἶρος iz ϝέρϝος volna, nem. Ware (prv. pom. runo, kožuhovina). - acc. ἄρνα, du. ἄρνε, pl. ἄρνες] ep. ovca, jagnje.

βοτόν

, τό (βόσκω) kar se pase, živina, ovca.

κτήσιος

ki spada k posestvu, posesten, ki spada k imetju, imeten

κτήσιος

3 (κτῆσις) kar spada k posestvu (imetju), βοτόν ovca iz lastnega hleva, Ζεύς zaščitnik hiše in premoženja.

ὄις

, ὁ, ἡ [Et. iz ὀϝις, lat. ovis, slov. ovca, oven. – Obl. skrč. οἶς; οἰός, οἰί, οἶν, οἶες, οἰῶν, οἰσί, οἶς; ep. gen. ὄιος, acc. ὄιν, pl. gen. ὀίων, dat. ὀίεσσι in ὄεσσι, acc. ὄϊς] ovca, oven.