Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
po mengeško
vzvišeno; kot da bi bil sam na svetu; užaljeno, če ga premalo upoštevaš
kamniško (meščansko; najprej purger, potem Slovenec), domžalsko (delavsko-meščansko; malo meščan, malo kmet, malo delavec, malo obrtnik, malo trgovec,malo Slovenec), mengeško (malomalomeščansko; frajtonersko in ozko slovensko)
"Lej ga! Tale pa žmigavce čist po mengeško daje." = sploh ne vklaplja smernikov, ker misli, da je sam na svetu in se mu morajo vsi prilagajati.
právi
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti
2. ki je v skladu
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
6. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
7. izraža omalovaževanje
prihódnji
1. ki bo v prihodnosti
2. ki bo glede na čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste
prismoda
NEUMNEŽ, neumnica, butec
"Ti si ena taka prismoda!"
"Tale je res prismojen."
Največkrat se izraz uporabi, ko kdo naredi kaj neumnega ali se obnaša neprimerno.
sončna uprava
Čeprav vemo, da se "Sonce, Zemlja in Mesec vrte brez kolesec", nas še vedno zaposluje skrivnost obstoja umnega načrtovalca, ki uravnava vreme in mezdne odnose.
Sončna (uprava) je tako lahko:
*neobstoječa pristojna avtoriteta (posmehljivo)
- Kar na sončno upravo se pritoži, če ti ni kaj prav.
- Pritoži se bratu, mami, kanarčku, ribici ali pa sončni upravi.
*nebeška služba, pristojna za vreme
- Napeti boji in zavzetost igralcev bi zaslužili več občudovanja, kot smo ga zmogli izraziti redki navijači, je pa igralce zato nagradila sončna uprava, ki je umaknila vse oblake.
- Sveta Marija se je na sončni upravi za občestvo, ki je prišlo primerno počastit nov jubilej njenega svečanega vnebovzetja, dogovorila za lepo vreme.
Delati na sončni upravi pa pomeni - izogibati se delu, zabušavati (slabšalno).
Nekoč smo s tem izrazom označevali predvsem udobne službe v državnih podjetjih, kjer so zaposleni prejemali plačo ne glede na sposobnosti oz. (ne)opravljeno delo.
Danes izraz uporabljamo za:...
stare*
1.sl obstati
2. ostati, ostajati, biti
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se
6. biti, stati
7. počutiti se
8. biti
9. prebivati, stanovati, živeti
10. biti, stati, nahajati se
13. biti
14. iti v
sukálnik
priprava z vdolbino na kolovratu, kamor se med navijanjem sukanca vdene klekelj s spodnjim delom
še angelčki bi jedli, če bi ritke imeli
superlativ za nebeško dobro jed
V njegovi senci počiva tale rek: Če bi bil drek zlato, reveži ne bi imeli riti.
štala
-e ž (á) Hlev nižje pog. zlasti na štajerskem.
"Štala" je v prenesenem pomenu neurejen, zanemarjen in umazan prostor. Prim.: "Kakšno štalo pa imaš tukaj?"
V širšem pomenu se izraz rabi kot opis neurejenega, zmedenega položaja ali dogajanja. Prim.: "Takrat se je začela prava štala!"
V izrazu se nemara skriva tudi klasična referenca na Avgijeve hleve, ki jih je zmogel očistiti šele Heraklej, ko je skoznje napeljal reko. Zato nekdo, ki trdi, da bo naredil red, reče: "Očistil bom to štalo!" in se s tem implicitno postavi na Heraklejevo mesto. Freud v knjigi Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten navaja tale vklik (očitno nekoga, ki je bil kar preveč klasično izobražen): "Le kje je Ariadnina nit, ki vodi iz Scile in Karibde teh Avgijevih hlevov?"
Dostopnost