Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ῥαβδοῦχος
, ὁ (ῥάβδος, ἔχω) 1. nosilec palice; a) razsodnik pri tekmah; b) vladar, kralj. 2. sodnijski sluga, berič NT.
σκηπτοῦχος
2 (σκῆπτρον, ἔχω) ep. poet. 1. kdor ima žezlo, žezlonosec; subst. ὁ vladar. 2. na perz. dvoru: visok dostojanstvenik, dvornik, komornik, kraljev namestnik.
ταγός
, ὁ (τάττω) poveljnik, vojskovodja, zapovednik, vladar, zavezni knez (poglavar).
τυραννεύω
, -έω sem samosilnik, vladam kot samosilnik (trinog), sem neomejen vladar, hrepenim po neomejeni vladi; pass. sem pod vlado samosilnikovo, samosilno (trinoško) se ravna z menoj.
τύραννος
, ὁ 1. subst. tiran (neomejen) vladar, samodržec, samosilnik, trinog, gospod(ar), kralj, knez. 2. adi. vladarski, kraljevski, gosposki, gospodovalen, nasilen, silovit, τύραννα δρῶ izvršujem kraljevsko oblast, vladam, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju.
χθόνιος
3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.