Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
lokálna sámoupráva
Ustavna institucija, ki predstavlja zagotovitev decentralizirane oblasti ljudstva, ki jo ...
en local self-government, local administration, local authority
Manjšina
Pojem, ki ne opredeljuje skupin zgolj po njihovi številčnosti oz. v statističnem smi-slu, temveč označuje družbene skupine z manj družbene moči. Manjšina je družbena skupina, ki je v neenakem izhodiščnem položaju v primerjavi z večino, njene člane pa povezuje skupin-ska solidarnost oz. občutek pripadnosti. Pogosto se njeni pripadniki dojemajo ločeno od veči-ne. Značilna je poseljenost na obrobju, v izoliranih, oddaljenih predelih mest ali naselij – zato govorimo o socialni in fizični marginalizaciji manjšin. Medtem ko se pojem »stare manjšine« nanaša predvsem na pripadnike različnih kultur ali etničnosti znotraj večine, pa pojem »nove manjšine« opredeljuje družbene skupine, ki se bolj kot po kulturi ali etničnosti razlikujejo od večine po drugih družbenih značilnostih (spol, starost, spolna usmerjenost, izkušnja sodobnega migriranja iz tretjih držav sveta itd.).
Marginalizacija
V rabi je več sinonimov za pojem marginalizacija, kot na primer socialna izključenost, osami-tev, segregacija. Je stanje manjšine, ki je izključena, in ima manjši dostop do možnosti, ki jih ima večina. Marginalizacija temelji na dveh ključnih elementih: družbena izključenost in po-manjkanje enakih možnosti, kar onemogoča aktivno vključenost marginaliziranih posamezni-kov ali družbenih skupin v družbene procese in sisteme (kot so šola, trg zaposlovanja, politične združbe ipd.), vpliva pa tudi na porast revščine. Marginalizacija se kaže na treh ravneh: eko-nomski, družbeni in politični ravni. Pogosto se odraža kolektivno, kar je posledica določene pripadnosti (spolu, starosti, verski pripadnosti, spolni usmerjenosti, narodnostni ali etnični pri-padnosti, družbenemu statusu, zdravstvenemu stanju, materialnemu položaju itd.). Marginali-zacija je v tesni povezavi z vprašanji »rase«, etničnosti in migracij. Tako se pripadniki etničnih manjšin pogosteje kot pripadniki večine soočajo z margina...
martinčkati se
Martinčkanje je nastavljanje se soncu, ne nujno le z namenom sončenja, gre predvsem za uživanje prostega časa v brezdelnem posedanju ali poležavanju na prostem ob lepem vremenu. Pojavnost martinčkanja v solariju še ni izpričana. Primerna mesta za martinčkanje so plaža (morska, jezerska, obrečna ali visokogorska ob smučišču, pa tudi kakšen balkon ali klopca in še kaj...). Etimološko sloni na motivaciji hladnokrvnih plazilcev, ki nabirajo energijo za nove podvige obenem pa premlevajo pretekle dogodke ali enostavno uživajo v strogi sedanjosti, ob čemer se pojem bliža reku carpe diem.
mediana
statistični pojem srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici
Dostopnost