znati

1.de können; es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
2. sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

zvážati

z vožnjo spravljati skupaj

zvozíti

zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ široke kolesnice; komaj ~ ovinek speljati: poud. komaj ~ četrti razred |izdelati|; zvozíti jo zvózim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: Zdravniki upajo, da jo bo zvozil |ozdravel, ostal živ|; Srečno jo je zvozil |Nič hudega se mu ni zgodilo|;

zvozíti

zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ drva iz gozda; ~ pesek s tovornjaki

маши́на

avto; stroj

vozeč

prislov      vozeč

vozeč

pridevnik, deležniški      vozeč, vozeči, vozečega

à

aborder

sl pristati, priti do brega; pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob; pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

agglomération

sl (na)kopičenje; zveza, unija; naselje, mesto, kraj; množica