Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εὐνή
, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).
θάλαμος
, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.
κευθμός
, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.
κλῑ́νη
, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).
κλισία
, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.
κοίτη
, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.