Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nosíti
nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve ≥ plačati, poravnati: nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|; nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|;
obéšati
1. nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi
2. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj
3. govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega
4. povešati, nagibati
obéšati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati|; obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|;
objávljati
1. uradno sporočati javnosti
2. (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi
obscén
-a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko: obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost: števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti:
obséden
-a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|; obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|;
od
[poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do 1. izhodiščni a) prostor.prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, ⚪ odkod prihajateb) čas.časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjoc) količ.količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah2. razmejevalni, v zvezi z do a) prostor.prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zvezeb) čas.časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobotec) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj3. vršilski a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vsehb) dobiti ~ brata4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed: Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor: 5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena: neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je ⚪ ~ matere materina: 6. vzročn.vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti7. mer.merni, poud....
Dostopnost