Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
together
sl skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma
tunati
iz ang. uglaševati
Beseda, ki je postaja vedno bolj priljubljena (med bivšimi dijaki 4.C 2007 gimnazije Bežigrad) in se širi po fakultetah univerze v Ljubljani.
Uporaba: Dobro smo stunali tale izpit; Tunam zapiske za fiziko.
Če greš na lepše - grem tunat. Bili smo na kavi - tunali smo.
Če ne počneš nič - tunaš.
Hud Tuner postane maskota študentskih združenj na Fakulteti za elektrotehniko.
urha klicati
V znani Soldaški abecedi avtorja Slavka Osterca, z napevom po melodiji slovenske narodne Dekle, daj mi ..., zastopa črko U tale kitica:
Ura čas nam kaže točno,
Urška se konča na a,
uš je bitje krvoločno,
Urha kliče - kdor kozla.
vleči na gorgonzolo
Tako se v Polju (Ljubljana) reče, če je kaka hrana že dolgo stala in bi utegnila že biti pokvarjena. Prispodoba je utemeljena na močnem vonju in zeleni barvi omenjenega sira.
Primer: Tale pica pa že cel dan tule stoji, meni že malo na gorgonzolo vleče ...
Če je stvar res gorgonzolasta, torej splesnela, potem res ni več za namizo.
Lahko se rabi tudi v prenesenem pomenu, o kakem slabem, pokvarjenem človeku. Primerjaja frazo: tu nekaj smrdi. Med novinarji RTV sem že slišal tako primero: Kaj - da XY ni pokvarjen! Še bolj ko francoski sir, ja, toliko je pokvarjen!
Z britofa na urlaub.
Nekdo je videti kot bi ravno vstal od mrtvih, torej zelo slabo, zdelano, uničeno.
Lahko označuje bledega, shiranega človeka. Nekoga, ki ne zgleda zdrav.
Primer rabe:
Tale pa zgleda, ko bi prišel z (britof)a na urlaub.
Si zelen, kot bi prišel z britofa na urlaub.
Podobno: Grobarju - (totengrobar)ju je ušel z lopate.
zgrabiti za krtačo
Zagrabiti priložnost in biti zaradi tega uspešen.
npr. "Poglej ga, tale Gačo je pa zgrabil za krtačo!"
Tudi prostaško: Moj mačo, zgrabi me za krtačo (osramje)! (Helena Blagne)
ἔχω
[Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔ...
Dostopnost