Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
νομίζω
[fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρ...
νόμιμος
3 (νόμος) 1. običajen, navaden, zakonit, postaven. 2. pravičen, pravicoljuben, pošten, vrl ἄνθρωποι. – subst. τὸ νόμιμον in τὰ νόμιμα običaj, navada, zakoni, zakonite odredbe, dolžnosti, načela.
οὕτω(ς)
, οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέ...
πρό-χειρος
2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.
συν-ήθης
2 (ἦθος) 1. kdor je navajen koga, znan komu, zaupen, prijeten, ljub komu; subst. ὁ prijatelj, (dober) znanec, zaupnik. 2. na-, privajen, običajen, navaden; τὸ σύνηθες kar je običajno, česar je kdo navajen, navada (= συνήθεια), enakost šeg.
σύν-τροφος
2 (συν-τρέφω) 1. s kom vred vzgojen ali zrejen, kdor s kom skupaj raste; subst. ὁ sodojenec, sovrstnik; kdor s čim ali v čem živi. 2. a) zaupen, soroden, prirojen, πενία krušna sestra; b) navajen, navaden, običajen, lasten τινί.
τυγχάνω
[fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen s...
φαῦλος
3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.
svinčnik
Dostopnost