• Išči po:
neodločen - 479 rezultatov (2.10 sekunde)

Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:

Več ... SSKJ sl

značáj


1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja
2. oseba kot nosilec
3. kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste; narava, značilnost

Več ... Dokler el

ἀγχ-ώμαλος

2 (ἄγχι, ὁμαλός) skoraj enak, zelo podoben; μάχη nedognan, neodločen.
Več ... Dokler el

ἄ-κρῐτος

2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.
Več ... el-sl 3 el

ἀμφί-βολος

obstreljevan od (z) dveh (vseh) strani, napaden z obeh strani; dvoumen, dvomljiv, negotov, nezanesljiv
Več ... Dokler el

ἀμφί-βολος

2 (ἀμφιβάλλω) 1. od dveh (vseh) strani obstreljan (napaden); ἀ. γίγνομαι od obeh strani se strelja name, pridem v neprijeten (mučen) položaj. 2. dvoumen, dvomljiv, negotov, nezanesljiv; τῇ γνώμῃ neodločen, omahljiv.
Več ... Dokler el

ἀμφι-νοέω

poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem ἔς τι.
Več ... Dokler el

ἀμφισβητήσιμος

2 preporen, dvomljiv, neodločen.
Več ... Dokler el

ἀντί-παλος

2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.
Več ... Dokler el

ἀ-πάλαμ(ν)ος

2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.
Več ... Dokler el

δαΐζω

(gl. δαίομαι) [fut. δαΐξω, aor. ἐδάιξα, pf. pass. pt. δεδαιγμένος, pt. aor. pass. δαϊχθείς] ep. poet. 1. (raz)režem, razsekam, (raz)delim, prebodem, razderem, raztrgam, ubijem, umorim; κόμην razmršim, razkuštram; mučim, ἦτορ δεδαϊγμένος smrtno ranjen. 2. δαϊζόμενος κατὰ θυμὸν διχθάδια neodločen, omahljiv, φρεσὶν ἔχων δεδαϊγμένον ἦτορ noseč v prsih od skrbi ranjeno srce; ἐδαΐζετο θυμός srce je razburjeno, vznemirjeno.