Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀκίς
, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
ἄφλαστον
, ου, τό ep. ion. konica, glavica; okrasek na sprednjem ali zadnjem delu krme.
λόγχη
, ἡ [Et. lat. lancea je kelt. izv. in ni sor. z gršk.] 1. ost, konica sulice, μεγάλη velika sulična ost (rezilo). 2. kopje, sulica. 3. vodnik kopjanikov, σὺν ἑπτὰ τάξεσιν σὺν ἑπτά τε λόγχαις.
ἀμύσσω
, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.
γλῶσσα
, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.
Dostopnost