Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vote of no-confidence
sl nezaupnica — Izglasovana odločitev kolegijskega organa, običajno predstavniškega telesa, da določen funkcionar, izvršilno telo ali drug organ ne uživa več njegovega zaupanja za opravljanje svoje funkcije, zaradi česar mu mandat preneha ali mora s položaja odstopiti.
vóz
1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival
2. vagon
3. avtomobil
4. kar izraža potek, spreminjanje tega, kar določa prilastek
vréči
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto
2. s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru
3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj
4. s silo spraviti koga od kod
5. dati živini (živinsko) krmo
6. poslati, premestiti
7. hitro, nepopolno napisati, narisati
8. pogledati
9. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. povzročiti, narediti, da kaj kje je
11. dati, prinesti denar, dobiček
vréči
vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati: poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo: poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|;
vŕsta
1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri
2. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri
3. večja množina sledečih si pojavov, stvari
4. celota pripadnikov, članov kake stranke, poklicne, socialne skupine, vojske
5. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne stvari z določeno skupno lastnostjo
6. kar v okviru celote tvorijo posamezne rastline ali živali, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo
7. izraža mesto, položaj v zaporedju, na katerem je kdo ali kaj, ko more ali mora uresničiti, pretrpeti določeno dejanje ali stanje
8. stopnja kakovosti
9. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red
10. ruska dolžinska mera, približno 1.050 m
vstáti
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega
2. prenehati delati kaj v sedečem položaju
3. pokazati se višje od okolice
4. pojaviti se v zavesti koga
5. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju
6. upreti se, začeti nasprotovati komu
7. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta
vstáti
vstánem dov. -i -íte; vstàl -ála, vstàt, star. vstávši; (vstàt) (á ȃ) ~ izza mize, s stola; ~ ob šestih; ver. ~ od mrtvih; poud.: ~ z levo nogo |biti nerazpoložen|; Sonce je vstalo |vzšlo|; vstati komu poud. Vstal mu je dvom |podvomil je|; knj. pog. ~ invalidu v avtobusu odstopiti sedež: poud. vstati od česa ~ ~ učenja |ga prekiniti|; poud. vstati proti komu/čemu ~ ~ krivicam |nasprotovati krivicam|; ~ ~ okupatorju |upreti se|;
Dostopnost