žádovo

žádovo

primer. prisl. (ȃ) ~ zelen

žolč

de Galle; (jemandem) läuft die Galle über

ἁβρο-κόμης

, ου, (κόμη) poet. bujno listnat, bujno zelen.

ἀει-θαλής

2 (θάλλω) vedno cvetoč (zelen).

ἐρι-θηλής

2 (θάλλω) ep. bujno rastoč, bujen, zelen.

ὑγρός

[Et. lat. uvidus (ūdus), umor, uvor iz ūgwē-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, ἡ ὑγρή, τὸ ὑγρόν mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; τὸ ὑγρόν šaljivost, humor; b) surov, zelen ξύλον NT; c) slab, vel, upehan χείρ.

χλόη

, ἡ [Et. kor. g'hel-, lat. helvus, rumen, slov. zelen, zel, zelje, nem. gelb (stvn. gelo), sor. χλόος, χλωρός] sveža zelen, mlado zelenje, zelenjava, trava, listje, mladika, brst.

χλωρός

3 (gl. χλόη) 1. zelenkast(orumen), žoltozelen; bled, rumenkast. 2. a) o lesu: zelen (= svež, ne posušen); b) mladosten, v cvetu mladosti, svež αἷμα; δάκρυον svetel.

жив

slžív; (s pridevnikom) popôlnoma, povsèm