Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izvóljenec
1. kdor je izvoljen
2. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti
izvršèn
-êna -o (ȅ é é) ~a kazen; pravočasno ~o delo ≥ narejeno, opravljeno: ~o povelje ≥ izpolnjeno: izvršênost -i ž, pojm. (é)
izvrševáti
delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati
izvrševáti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh ≥ opravlja: ~ nadzorstvo ≥ nadzorovati: ~ povelja, ukaze ≥ izpolnjevati: izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal ≥ izvajal:
izvršíti
1. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti
2. dokončati, končati
izvršíti
-ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo ≥ narediti, opraviti: ~ napad ≥ napasti: ~ povelje, ukaz ≥ izpolniti: izvršíti se -ím se (í/ȋ í) ≥ zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe
Dostopnost