Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
príti
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu
3. postati član kake skupnosti
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju
5. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod
6. začeti biti na kaki stopnji
7. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu
9. postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
10. izgubiti
11. izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi
12. začeti biti v območju česa
13. začeti obravnavati kaj
14. stati, veljati
15. izraža lastnost ali stanje osebka
príti
prídem P prišèl
1. kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam/kod
2. kdo/kaj z določenim namenom premakniti se (komu/čemu) iz/od koga/česa / h komu/ k čemu / na/v/po/pod/nad kaj / odkod/kam
3. kdo/kaj pri-/prestopiti h komu / k čemu v kaj /med koga/kaj
4. kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
5. kaj izražati začetek nastopitve (do koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam/kod / kdaj / do kdaj) izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam/kod / kdaj / do kdaj
6. kaj umestiti se h komu/k čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam/kod / kdaj
7. kdo/kaj (koga/komu) stati/veljati koliko / koliko česa
8. kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / h komu / k čemu / v/na/za koga/kaj / k...
príti do
prídem do P prišèl do
1. kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
2. kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...