Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
curakar
1. fizični delavec
2. falično obdarjeni moški
Izvor besede bi znal biti povezan z nemškim predlogom zu 'pri' in ne s spolnim organom: pri zidavi ima najnižji položaj med fizičnimi delavci tisti, ki meša beton, ki stoji pri raki 'lesenem koritu' za beton. Ali pa je do kombinacije nemškega predloga in slovenske besede raka (ki pa je tudi nemškega izvora) prišlo prav zaradi spolne konotacije.
Izvor spolno konotirane besede je lahko slovenski, saj izhaja iz besede curak 'penis', ta pa iz glagola "cureti" 'curljati', kajti iz penisa curlja tekočina.
čamiti
Ta glagol nima neke prave sopomenke v knjižnem jeziku. Pomeni počivati, biti nekje in ne delati nič posebnega, sedeti nekje (v nekem prostoru).
Primer: Kaj še zmeraj čamite tukaj?
Izvor tega glagola je bolj ali manj neznan, verjetno izhaja iz katere od držav bivše SFRJ.
poglej še (začamiti)
seveda je kakršna koli podobnost s slovenskim glagolom čemeti zgolj naključna
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
da bi te pes povohal
olepšana kletvica, ki izraža nezadovoljstvo, zmerja z nevrednežem, ničetom
Verjetno prvotno: "da bi te pes poscal", po zgledu zmehčanih "JEBEla cesta", "PIšuka",...
Možen pa je drugi izvor iz fraze "še pes ne povoha", ki pomeni, da je nekaj zelo neopaženo, zapostavljeno:
prim. ... na vsak način so ta mali hoteli zadnji model legokock, ko pa so jih dobili, so že naslednji dan stale v kotu in jih še pes ne povoha!"
V tem primeru bi fraza, "da bi te pes povohal" pomenila, da si sedaj tako ničvreden, da te še pes ne povoha, cinično pa ti vseeno želim ta privilegij povohanja.
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
de
1. ·; od
2. iz, z, s
3. iz
4. kot
5. zaradi, za, od
6. o
7. ·
8. ·
9. ·
10. ·
11. ·
12. ·
13. ·
14. ·
15. ·
16. ○
Dostopnost