Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
klošmerl
Posmehljivo poimenovanje za spomenik Francu Rozmanu Stanetu, ki stoji v Ljubljani na križišču Šubičeve in Slovenske ceste. Spomenik so postavili leta 1975 in z moderno formo odstopa od običajnih borčevskih kiparskih okrasov. Ljubljančani se z njim niso mogli sprijazniti, saj jih je spominjal na javno stranišče, ki igra glavno vlogo v zdrahah mesteca Clochemerle (v romanu satirika Gabriela Chevaliera). Ga danes sploh še kdo opazi?
kranjska sorbona
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju
Poleg izjemnega strokovnega dometa se predavatelji te ustanove ponašajo tudi z nezgrešljivim osebnim slogom: "... Oblečen je bil kot predavatelj s kranjske Sorbone, v brezhibno polikano obleko z bizarno škrlatno kravato," poroča Andrej Morovič. Isti vir navaja, da na šoping v Pordenone potujejo brez kravate.
Pejorativno gre tudi za oznako obiskovalca te častivredne ustanove; vsaj koliko-tolikor spodobni Ljubljančan vsekakor ve, da kranjsko sorbono obiskujejo neuvrščeni iz sprejemcev na svetovno znane in vrhunske glavnomestne izobraževalne institucije ("Manjka n'm sam' še nubelovc" press)...
nestle
Tako se včasih reče temnopoltim (ker Nestle dela čokolade in kakave); izraz je v rabi, odkar ga je javno uporabil Jacques Chirac za temnopolte Francoze.
srati
Poleg prvotnega pomena izločanja blata je beseda srati okoli leta 2000 pomenila tudi poljubljati se po francosko. Takrat sem bil še v osnovni šoli, in kar naenkrat se je govorilo, da sta ta pa ta "srala".
Glej še (zalizati se), (žvaliti)
zalizati se
Glagol pomeni poljubiti se po francosko. Besedotvorna motiviranost je jasna - poudarek je na jeziku. zaradi jasnega pomena se pojavlja v vseh starostnih skupinah, čeprav nasploh redkeje. Ponavljalni, trajajoči glagol je zalizovati.
Glej še (srati), (žvaliti).
Ni isto kot zlizati se (hrvačko) = zlepiti se (z oblastjo)
Dostopnost