Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vnétje
lokalni odziv na poškodbo, ki jo povzročijo fizikalni, kemični, biološki, mikrobiološki, imunološki in drugi patogeni dejavniki in se kaže z oteklino, rdečino, lokalno toploto, bolečino in omejeno funkcijo prizadetega predela ali organa
vozíti
1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo
2. s prevoznim sredstvom spravljati kam
3. premikati se v določeno smer
4. opravljati določeno pot
5. uporabljati za vprego
6. shajati, živeti
7. izraža ukaz po odstranitvi
vozíti
vózim R(P)
1. kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj/koliko od—do/mimo koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod/kam
2. kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod/kam (s kom/čim)
3. kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
4. kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
5. kdo/kaj biti s kom/čim kdo/kaj premikati se
vròč
1. ki ima razmeroma visoko temperaturo
2. pri katerem zaradi telesnega napora nastopi potenje, pride do večjega dotoka krvi v žile
3. strasten, čuten
4. oster, nepopustljiv
5. zaradi velike intenzivnosti določene dejavnosti nevaren, neprijeten
6. ki v določenem času, kraju zelo prizadeva, vznemirja koga
7. pri katerem je kovina v razbeljenem stanju
vròč
-óča -e in vróč -a -e; bolj ~ (ȍ ọ́ ọ́; ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ likalnik; poud. ~ privrženec gibanja |navdušen|; ~a juha; poud. ~a razprava |ostra, nepopustljiva|; vróči -a -e (ọ́) kmet. ~ gnoj; teh. ~e kovanje vróča -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. dobiti nekaj ~ih |klofut|; vróče -ega s, pojm. (ọ́) popiti kaj ~ega
Dostopnost