Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εὐπρέπεια
, ἡ dostojnost, spodobnost, lepa vnanjost, lepota, εὐπρέπεια λόγου lepe besede, μετ' εὐπρεπείας na lep način, δι' εὐπρέπειαν v olepševanje, zavoljo lepšega.
καλλονή
, ἡ κάλλος, ους, τό (καλός) 1. (telesna in dušna) lepota, krasota, izvrstnost, izbornost. 2. a) lišp, lepotilo, lepotičje, kras; b) kar je lepo, lepe obleke, κάλλη ἱερῶν lepa (krasna) svetišča.
καλός
lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, mikaven, prikupen; lep, čist, primeren, uporaben, koristen; srečen, ugoden, dober; vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven; lepo, srečno, zdravo; ob pravem času, kakor nalašč; na ugodnem kraju; ob pravem času, primerno; koristno, primerno; lepo, brhko, čedno; srečno, ugodno, koristno, primerno; dobro, prav tako, izvrstno; plemenito, pošteno, slavno
καλός
3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnos...
μορφή
, ἡ postava, podoba, oblika, lik, prikazen, zunanjost, lepota (telesa, govora), milina.
ὁ
, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi im...
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
roditi se; roditi se
Dostopnost