Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
poscati se na nekaj
prezirati nekaj, požvižgati se na nekaj, imeti zelo slabo mnenje o nečem
Izraz izvira iz dejstva, da uriniranje po nekem predmetu simbolizira njegovo neodobravanje. Če je predmet neodobravanja oseba, lahko izraz poleg splošnega neodobravanja označuje tudi bolj specifično neodobravanje njenega določenega mnenja.
Ej, a greš jutri na koncert? Dan D špilajo.
Poščijem se na Dan D.
Zdravnik pravi, da ne bi smel toliko kaditi.
Ma, poščijem se na zdravnika!
Korenček je zelo zdrav, moraš ga pogosteje jesti!
Ej, Poščijem se na korenček.
postáviti
1. narediti, da pride kaj
2. narediti, da pride kdo
3. zgraditi, sezidati
4. določiti, izbrati koga za določeno delo, funkcijo
5. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
6. uprizoriti, izvesti
7. določiti, predpisati
8. ponuditi, postreči
potŕkati
1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop
2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom
3. pojaviti se, nastopiti
potŕkati
1.it bussare
2. battere, picchiare
3. manifestarsi, farsi sentire; essere alle porte, bussare alla porta; battersi
pouk telesne vzgoje
organizirano, sistematično podajanje učne snovi v šoli pri telesni vzgoji
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
Dostopnost