Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐπι-μέμφομαι
d. m. ep. ion. poet. 1. tožim, pritožujem se, zamerim, jezim se nad, srdim se zaradi česa, τινός, ἕνεκα, τινί τι, ἔκ τινος. 2. nisem zadovoljen, očitam komu kaj, karam koga radi česa τινί τινος, τινά τινος in τινί τι.
εὐδοκέω
veselim se koga, nad kom, po volji mi je kdo (kaj), zadovoljen sem s čim ἔν τινι, εἴς τινα, τινί; z inf. sklenem, hočem NT.
εὔ-κολος
2 zadovoljen, zmeren, vesel, miren. – adv. -κόλως mirno, lahko, veselo ἐξέπιε.
ἱκανός
zadosten, dovolj, zadosti velik, močen, obilen; sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden; precejšnji, imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen
ἱκανός
3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.
καρτερέω
močan (močen) sem, čvrst sem, pogumen sem, vztrajen sem, vztrajam pri čem, stanovitno (vztrajno) prebijem, prenašam (prebijem) kaj stanovitno, stanoviten sem, vzdržim; dovolj sem močan, da ...; stanovitno, vztrajno;
καρτερέω
(καρτερός) sem močen, čvrst, pogumen, vztrajen, vztrajam pri čem, prebijem, prenašam kaj stanovitno, sem stanoviten, vzdržim ἔν τινι, ἐπί τινι, πρός τι, τὰ δείν' ἐκαρτέρουν bil sem strašno trd, trdega srca; z izpuščenim objektom Evr. Med. καρτερεῖν δ'(sc. ἔργοισιν) βούλεται a v srcu pritrjuje, je zadovoljen s tem; s sledečim ὥστε dosti močen sem, da; v zvezi s pt. stanovitno, vztrajno: ἐκαρτέρουν λακτίζοντες vztrajno so se borili; pass. κεκαρτέρηται τἀμά mojega vztrajanja je konec, prestal sem.
μένω
, μίμνω μιμνάζω [Et. lat. maneo iz m°n-, gršk. μίμνω, μονή. – Obl. fut. μενῶ, aor. ἔμεινα, pf. μεμένηκα, adi. verb. μενετέον; ep. impf. iter. μένεσκον, fut μενέω; od μίμνω: pt. pr. dat. pl. μιμνόντεσσι]. 1. intr. a) ostanem, kjer sem, obstanem, (po)mudim se, zaostanem ἔνδον παρὰ νηυσί; ἀπό τινος sem oddaljen od česa, ne prihajam kam, izostanem; b) ostanem v veljavi, sem v moči, trajam, ostanem neizpremenjen ὁ νόμος, τὰ ὅρκια κατὰ χώρην; c) trdno stojim, držim se, vztrajam v boju (opp. φεύγω); d) mirujem, ἐπὶ τούτων sem zadovoljen, zadovoljim se s čim; s pt. neprestano kaj delam, ἐν ἀπορίᾳ ὄντες neprestano so v stiski; čakam ἐς ἠέλιον καταδύντα, μένον δ' ἐπὶ ἕσπερον ἐλθεῖν da se je približal večer. 2. trans. a) čakam na koga τινά, μένει τινά τι čaka kaj koga, οἵαν σε μένει πυθέσθαι ἄταν; b) pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se τινά, τί.
μένω
ostanem, kjer sem, obstanem, mudim se, pomudim se, zaostanem; oddaljen sem od česa, ne prihajam kam, izostanem; ostanem v veljavi, sem pri moči (pri močeh), trajam, ostanem nespremenjen; trdno stojim, držim se, vztrajam v boju; mirujem; neprestano kaj delam, nenehno kaj počnem; čakam; čakam na koga; pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se
Dostopnost