natúra

1. skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava
2. skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka
3. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo

natura

1.de Gemütsart, Wesensart; Natur; Gemüt, Gemütsanlagen; Naturell; -natur

natura

(samostalnik) stvarnica, priroda, narava, kreatura; narava, duša, nrav, karakter, bit, čud

naturante

naturato

1.sl (po naravi) nagnjen
2. prirojen
3. naturaliziran; prilagojen, udomačen

naturél

narava, značaj

navdahníti

1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj
2. dati navdih; navdihniti

navdahníti

in navdáhniti -em dov. navdáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) neobč. koga z/s čim Obljube so ga navdahnile z upanjem navdale: navdahniti komu kaj ~ pesimistu pogum dati: neobč. navdahniti kaj Njegove najboljše pesmi je navdahnila narava navdihnila:

navdihováti

-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; navdihovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pesnika ~uje narava; neobč. navdihovati koga z/s čim Njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem navdajala: navdihováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ pri Danteju

navdílj

neprenehoma