Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
namèn
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja
2. kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja
naméstnik
1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega
2. od vladarja, vlade imenovani predstojnik višje upravne enote
namreti se
namŕjem
Pričakovati, nadejati se, obetati si. Uporaba predvsem v pretekliku in ponavadi v povezavi z razočaranjem ob neizpolnjem pričakovanju. Človeka, ki se namré prepozanš po zgrbljeni drži, z vpotegnjenim vratom, poželjivim namehom in iskrico v očeh, ki si mane roki tako, da izmenjaje roki z dlanjo obkroža pest (kot bi prikazoval delovanje čašastega sklepa) Dolenjsko-notranjsko narečje.
Zutrej j'h je blu u hladilniki še piet. N'čkok sm se namŕla, kaku se bom m'stila, k' damu pridem, pa mi je muj, Buh ga nima rad, t'zadnga spásu! - Zjutraj jih je bilo v hladilniku še pet. Komaj sem čakala, da pridem domov in se pogostim, pa mi je moj, Bog ga nima rad, zadnjega izmaknil!