Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zavezan
dolžen, obvezan; zakonsko odgovoren | dolžan plačati; predan, angažiran; dogovorjen, pravnomočen
značáj
Lastnost posameznika, predmeta ali procesa, ki se kaže v odnosu ...
en character, nature
λόγος
, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h ...
λόγος
beseda, izraz; govor; pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje; dovoljenje za govorjenje, pravica govoriti; rek, izrek, pregovor; povelje, zapoved; naročilo, predlog, pogoj; dogovor, sklep; trditev, izjava; beseda; (prazne) besede, izgovor, pretveza; govorica, vest, glas, poročilo, slava; pripoved, povest, resnična zgodba, basen, bajka; opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, razdelek (knjige); proza; javni govor, zgovornost, govorništvo, retorika; načelo, teorija, nauk; razlaga, pojem, bistvo; stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora); Beseda, Božji Sin; račun, obračun, preračun, preračunavanje, zagovor, odgovor; preudarjanje; mnenje, namen; ozir, oziranje, upoštevanje, čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; (pameten) vzrok, povod, razlog; razmerje, način; pamet, razum; bistvo, pomen
ὑπ-αίτιος
3 kriv, τινός česa, τινί odgovoren komu; ὑπαίτιόν ἐστί μοί τι πρός τινος (ob)dolži me kdo česa, očita mi kdo kaj.
ὑπ-έγγυος
2 ion. pod poroštvom, odgovoren, πλὴν θανάτου za vse kazni razen smrtne.
ὑπ-έχω
[gl. ἔχω; aor. 2 ὑπ-έσχεθον, adi. verb. ὑφεκτέον] 1. držim pod čim χεῖρα, polagam pod kaj, θήλεας ἵππους pripuščam kobile, pustim, da se ubrejijo. 2. pren. a) držim nasproti, molim, dajem, dopuščam, οὖας poslušam, ἐμαυτόν τινι vdam se, podvržem se, ἐμαυτὸν ἐξελέγξαι dam se izpraševati, dovolim, da me kdo izprašuje; b) sprejmem kaj nase, podvržem se čemu, trpim, prenašam ἄτην; δίκην trpim kazen NT; dajem račun, τὴν αἰτίαν τινός prevzemam odgovornost, λόγον τινί odgovarjam, sem odgovoren, dajem račun; slično ὑπέχω εὐθύνας dajem račun ali sem odgovoren.
Dostopnost