na

1.it su, sopra, in; addosso, a
2. a, in, su
3. a, in
4. a
5. a, di
6. ○; a, di
7. ○; a, in
8. a, in, per
9. a
10. di
11. a, su, per
12. a, in
1. a, in, su, addosso, per; in sede di
2. a, presso, in, su, da
3. in, a
4. a, di
5. a, in, con

na

[poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu: pot ~ Šmarno goro2. čas.časovni ponesrečiti se ~ poti domov3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti: imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem4. vzročn.vzročnostni umreti ~ porodu; ⚫ delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si: umreti ⚫ ~ jetiki za jetiko: 5. lastn.lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ⚫ ~ rudah z rudami: zainteresiran ⚫ ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja: 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno: II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smer. prostor.smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ stro...

na

1. en on in at
2. at during
3. on to
4. on per, a/an
5.

nabor

(samostalnik)

načêlnik

1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi
2. predstojnik kake upravne enote
3. vodja, poveljnik

načénjati

1. odvzemati del od celote
2. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano
3. izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo

načéti

-čnèm S načél
1. kdo/kaj količinsko spremeniti kaj
2. kaj spremeniti na slabše kaj
3. kdo/kaj začeti

načéz

načín

1. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje
2. poudarja

način

(samostalnik)