rób

1. črta, v kateri se stikata dve ploskvi kosti ali organa
2. → meja

ŕtast

de spitzig

scemo

slA)
2. neumen, prismuknjen; plehek, zanič
B) prismuknjenec, prismuknjenka; bedak; tepec

segmênten

segmênten

it di segmento, segmentale

segmênten

-tna -o (é; ȇ) segmêntni -a -o (é; ȇ) arhit. ~ lok segmêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)

sekstánt

eden od šestih razmeroma enakih delov, na katere se lahko razdelita zgornji in spodnji zobni lok (desni, levi, sprednji maksilarni in levi, desni, sprednji mandibularni sekstant)

sesto

sl ukrivljenost loka

skrájnost

1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega
2. izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo

skrajnost

>>> glej geslo >>>