Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Borrelia hispanica
vrsta borelij, ki povzročajo povratno mrzlico na Iberskem polotoku in v severozahodni Afriki, vir so divji glodavci, na človeka jih prenašajo mehki klopi (rod Ornithodoros)
Borrelia lusitaniae
vrsta borelij, ki se pojavljajo v južni Evropi in severni Afriki, povzročajo lymsko boreliozo, prenašajo jih ščitasti klopi (rod Ixodes)
Borrelia persica
vrsta borelij, ki povzročajo povratno mrzlico v Aziji in Afriki, vir so divji glodavci in klopi, na človeka jih prenašajo mehki klopi (rod Ornithodoros)
Borrelia spielmanii
vrsta borelij, ki se pojavljajo v Evropi in povzročajo lymsko boreliozo, prenašajo jih ščitasti klopi (rod Ixodes)
Bothrops
rod strupenih kač iz poddružine Crotalinae (npr. B. asper, B. atrox, B. jararaca, B. lanceolatus)
Botry'tis
botritis; rod fitopatogenih askomicetnih gliv. Micelij je septiran, konidiji so temno obarvani in neseptirani. Tipska vrsta je B. cinérea, ki povzroča t.i. žlahtno gnilobo grozdja, B. álii pa povzroča gnilobo čebule.
Branhamélla
branhamela; rod po Gramu negativnih, asporogenih, negibljivih kokov v parih, ki so podobni kavinemu zrnu. Edina vrsta je B. catarrhális (prej Neisséria catarrhális), ki povzroča vnetje sluznic sama ali pa skupno z drugimi mikrobi, redko pa tudi meningitis in pnevmonijo.
Brettanomy'ces
bretanomiceta; rod nepopolnih kvasovk. Celice so jajčaste ali oble, pogosto tudi cilindrične in podolgovate. Njihov katabolizem je oksidativen in fermentativen. V aerobnih okoliščinah izdelujejo precej ocetne in drugih kislin. Odporne so proti etanolu. Pojavljajo se kot divje kvasovke v vinarstvu in pivovarstvu. Tipska vrsta je B. bruxellénsis.
Dostopnost