šúft

netovariški, nesramen človek

šuljo

Beseda izvira iz Maribora, kjer so se izmislili novo besedo za lenobo, jebivetra... in use skupaj strnili v besedi šuljo.
primer: "Ti si šuljo" si jebiveter

šuškavac

lahek in tanek najlonski plašč, lahko nepremočljiv, plašč iz umetne mase, ki je šumel oz. šelestel, ko si se premikal. V modi so bili v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
šuškav'c
hrvaško "šuškanje" lahko pomeni tudi šepetanje; saj je bil pogosto podloga, ker se je hitro in enostavno očistil, za spolna šepetanja v naravi)
Tudi kondom (Fata zgroženo Muju, ki natika kondom: "Deca ti gladuju, a ti kupuješ kurcu šuškavac!" )

švédra

šepast človek

tá

1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem
5. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
6. ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati
7. izraža poljubnost oseb ali stvari
1. čeprav
2. za izražanje dodajanja k prejšnjemu
3. za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato
4. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
5. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega
6. za izražanje omejevanja; vendar
7. za izražanje nasprotja s prej povedanim

ta

(zaimek)
en this, this one, this
de dieser, dieser
sq ky, ky
fr celui, ce
hr ovaj, taj, ovaj, taj

tá

1.it questo, questa; codesto, codesta
2. questo
3. questo
4. questo, seguente
5. questo, che
6. il tale, la tale
7. questo o quello, questo e quello
1. questo (-a), questi (-a) (qui)
2. questo (-a)
3. questi (-a); costui, costei
4. costui, costei;○
5. questo (-a) (sì)
6. il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo
7. questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a)
8. questo (-a), ○
9. ciò (quello) che; ciò (che), quello (che)
10. ○
11. questo, ciò, lo (ne)
12. cioè
1. benché, quantunque, sebbene
2. e (inoltre), e in più
3. perciò, per cui
4. e precisamente, e cioè
5. nel mentre
6. ma, pure
7. eppure, tuttavia

tá

tá

tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed. : m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm ; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv. : m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn. : m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi ; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečl...

tà

de ja, doch