Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izvírnost
Drugačnost, novost, posebnost, ki nastane kot posledica ...
en originality
pre..
[poudarjeno prè] predp.; varianti pré.. (Préloge), prê..2 (prêrok) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'obvladanje' prebíti (se), prejádrati, prekontrolírati, prelúknjati, prepotováti, preštéti2. 'pretiranje' pregréti, prenapéti, presolíti, prevzdígniti se3. 'ponovnost' prekúhati, prepléskati, prepráti4. 'drugačnost' predrugáčiti, preoblikováti, pretvóriti5. 'razdruženje' pregrízniti, prekláti prerézati6. 'prevladanje' prekipéti, prelisíčiti, premágati, preségatiII. izpredložna imenska Pregrád, predóber, prečúden, prevêlik, previsòk, prekmálu, premálo, prepočási, prezgódaj III. izpodstavna predája, prekrítje, premíslek, premôlk, pretvórba, pregnán, premázan, premenílen, premíčen
razlikoválen
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega
2. ki izraža različnost, drugačnost
razločeválen
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega
2. ki izraža različnost, drugačnost
Stigmatizacija
Označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost. V nekaterih okoljih je lahko drugačnost (barva kože, etnična pripadnost, veroizpoved, politično prepričanje, starost, izobrazba, ...) nezaželena oz. stigmatizirana, okolje pa stigmatizirane osebe dojema kot manjvredne. Ti so lahko tarča posmeha, zaničevanja, opravljanja, psihičnega in fizičnega nasilja. Dostop do družbenih dobrin, npr. do izobrazbe, zaposlitve, političnega odločanja ipd., jim je pogosto otežen. Posledica stigmatizacije se vedno izraža v socialni distanci do stigmatiziranih oseb in skupin. Da bi se stigmatizirani obranil napadom, lahko razvije naslednje strategije: 1. prikrivanje stigme (deluje preudarno „normalno“, izogiba se situacijam, ki bi razkrile njegovo nezaželeno drugačnost); 2. sprejem stigme (»Če me imajo za norega, bom pač nor.« – oprime se obnašanja v skladu s samoizpolnjujočo se prerokbo); 3. refleksija stigme (stigmatizirani se trudi za kognitivno predelavo – refleksijo – stigme).
svežína
-e ž, pojm. (í) ~ cvetja; snov. vonj po ~i; publ. prinesti ~o v medsebojne stike pozitivno drugačnost:
svój
1. izraža svojino osebka
2. izraža splošno pripadnost osebku
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka
4. izraža izhajanje od osebka
5. izraža (stalno) povezanost z osebkom
6. izraža ustreznost, določenost
7. izraža posebnost, drugačnost koga, česa glede na ljudi, stvari iste vrste
8. izraža približnost; okoli
9. poudarja besedo, na katero se nanaša
10. izraža omejitev trditve
11. neodvisen, samostojen
Dostopnost