Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
konj prdi
Izraz nastal neznano kje (sumimo Kranj) v 90ih letih prejšnjega stoletja.
Gre za tipični medmet, v primeru, ko nekdo nima pravega odgovora oz. odgovora nasploh na izjavo sogovornika, se pa z njim strinja. Primerljive besedne zveze: "tko to je", "takle mamo", ipd.
primer:
-"Teli naši politiki so pa res eni bebci."
-"Ja itak, konj prdi."
Za grdobraznega človeka so govorili že davno: "Je tak kt bi mu kojn u glavo prdnu."
Tudi za tiste, ki se "s petardo" češejo oz. jim frizura štrli na vse strani - "Temu je pa kojn u glavo prdnu."
od svinjske pizde kožica
Oznaka materiala, ko resnični material ni znan oz. sta v kontekstu pogovora pavšalna oznaka in ton bolj pomembna kot dejstva.
A: Ali veš iz česa delajo afriške bobne? B: Itak, bobni so vedno iz od svinjske pizde kožice.
A: Ali je tvoja jakna iz pravega usnja? B: Ne, iz od svinjske pizde kožice.
A: Stari, poglej kok mam hud džeket! B: Jah, men zgleda kot iz od svinjske pizde kožice.
Tudi takrat, ko je nekaj vsakomur znano in vprašani začuti, da gre za retorično vprašanje.
A: A ti pa z vžigalico prižgeš svečo? B: Ne. S svinjske pizde kožico!"
Tudi šrauf:
A: Tole pa ne drži profilov skupaj! B: Ko je pa vzel iz svinjske pizde šrauf!"
pahorizem
1) Smešna in neprimerna besedna zveza, ki jo v javnosti včasih izjavi Borut Pahor.
"Moram biti trezen, ker grem v parlament. Tam mora biti vsaj eden trezen"
"Ne morem preživeti s 3000 € mesečne plače"
"So what?"
"Nisem lep, sem pa neumen!"
"Če bi 21 kilometrov tekel več kot dve uri, bi kot premier odstopil"
"Da je itak tko vse v kurcu, da kakrkol naredijo je lahko samo še boljš"
"Ati, če odstopiš, si pa pička."
"Ajde, miška mala! Gremo!"
"Nisem svetnik. Moje privatno življenje je pa moje."
2) Dolg, retorično dovršen monolog, na koncu katerega še vedno ni povsem jasno, ali je govorec za ali proti neki rešitvi
sem vedno na tleh ...
Ljubljanski raper Metod se je domislil izredno duhovite zveze:
Dekle stoka: "Sem vedno na tleh ..."
Lirski subjekt odgovori: "Ja itak, če se skoz' daješ dol!"
sralna značka
Tisto, kar človek bere med zasedanjem na sekretni deski.
V skrajni sili pride prav seznam sestavin na kakšnem trenutno prisotnem kozmetičnem izdelku, dolgoročno pa vsaj meni še najbolje služi Conradov 800 strani debeli katalog.
Že preden ga odprem, se lahko imenitno pokratkočasim z odločanjem, po katerem izmed psevdonaključnih algoritmov, ki mi tokrat pridejo na misel, bom izbral stran, katero bom preučeval naslednjih nekaj minut, preden rit opravi svoje.
In potem, ko se končno odločim ter sem skoraj absolutno prepričan, da bo na tej strani kaj, kar vidim prvič, odprem katalog in se zazrem v glupi polnilec za baterije, katerega sem videl že stokrat, ter me naenkrat mine vse, posral pa sem se itak že zdavnaj.
šipce k podn od pirovske flaše
Opis za nekoga, ki nosi očala z zelo veliko dioptrijo.
Brez špeglov pa itak nč ne vidi, ma šipce k podn od pirovske flaše.
> (pepelniki)
Glej, kakšne pepelnike ima!
vrečar
Žaljivka za osebe, ki nosijo šale, ko ne brije mraz. Ter za tiste, ki nosijo vrečaste - baggy hlače. Po teh karakteristikah je vrečarje najlažje prepoznati, vendar to ni edina definicija za njih. Sem spadajo ljudje, ki veliko potujejo po svetu in se imajo zaradi tega za razgledane. Ker vsi vemo, da razgledanost pomeni da je človek videl čimveč zemeljskega obličja(???). Gre tudi za ljudi ki mislijo, da je njihovo znanje najvrednejše na svetu.
primeri oblačil, ki jih nosijo vrečarji:
[1]arafat scarfs
[2]baggy hlače in podobne izpeljanke
-nes hlače 24/7
-plezalni copati oz planinski čevlji, tudi ko ne plezajo, planinarijo
Večinoma gre za dele oblačil, ki ne spadajo v slovensko kulturo in so prinešeni z potovanj.
Primeri uporabe:
Pizda, lej k ma une vrečarske hlače gor.
Ja sej, vrečarji itak vedno vse vejo.
μήν
[Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.
Dostopnost