ir

1. iti; hoditi; obiskovati; ujemati se; raztezati se; voditi; biti oblečen; biti všeč
2. ○
3. ○
4. ○

izčesnáti

ám dov.; drugo gl. česnati (á ȃ) slabš. kaj ~ kako neumnost |nepremišljeno reči, povedati|;

jezíti I se

-ím se NT
1. kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
2. kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj kdo/kaj delati se jezn-o/-ega

kákšen

1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste
3. izraža močno zanikanje, zavrnitev
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik

kozlarija

traparija, neumnost

löjan

maloúmen

-mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) omilj. |nespameten, neumen|; : ~a trditev maloúmnost -i ž, pojm. (ú) omilj. |nespametnost, neumnost|;

maloúmnost

nespametnost, neumnost

maloumnost

(samostalnik) neumnost, prismuknjenost, topoglavost, topoumnost, prismójenost

màrsikàkšen

marsikateri