Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Lacazia
rod kvasovkam podobnih saprofitnih gliv iz debla Ascomycota, z eno samo opisano vrsto L. loboi. Pojavlja se v vodnem okolju tropskih območij. Povzroča okužbo kože in podkožja pri ljudeh in nekaterih vrstah delfinov.
Lactárius
rod bazidiomicetnih gliv z lamelnimi plodišči. Poškodovana gliva izloča mlečno tekočino, lateks, katerega sestavine ščitijo glivo pred mikovori.
Lactobacíllus
laktobacil; rod mlečnokislinskih, po Gramu pozitivnih, homofermentativnih in heterofermentativnih paličastih bakterij, ki so zaradi zelo počasne proteolize glavni dejavniki zorenja sira. Pri tem ima izrazito vlogo L. helvéticus. Tipska vrsta je L. delbrückii. Laktobacile najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, na rastlinah, pri človeku in živalih pa v ustih, črevesju in nožnici.
Lactobacillus
rod mikroaerofilnih ali anaerobnih, negibljivih grampozitivnih bacilov, pomemben v mlekarstvu
Lagovirus
rod majhnih okroglih virusov RNA brez ovojnice iz družine Caliciviridae, ki povzročajo hemoragične bolezni kuncev in zajcev
Laminária
rod velikih morskih rjavih alg (Phaeophyta) s heteromorfno izmenjavo generacij. Sporofit je makroskopski ploščat list s pecljem, sporofit pa nitast in mikroskopski. Vrsta L. japonica
Legionélla
rod po Gramu negativnih, nesporogenih, gibljivih, aerobnih bakterij pleomorfnih oblik, ki se razmnožujejo znotrajcelično v praživalih, predvsem v amebah v vodnem okolju in v človeških makrofagih. So termotolerantne. Tipska vrsta je L. pneumophila, povzročiteljica pljučnice pri ljudeh (legionarska bolezen).
Legionella
rod gramnegativnih, aerobnih, gibljivih, pleomorfnih bacilov, ki se razmnožujejo znotrajcelično v makrofagih in protozojih, v naravi so v jezerih, rekah, vodovodni vodi, prenašajo se z vdihavanjem okužene razpršene vode in z aerosolom, povzročajo legionarsko bolezen (L. pneumophila) in milejšo obliko legioneloze, imenovano pontiaška vročica (L. anisa, L. feeleii, L. micdadei)
Leishmánia
slov. lišmanija, rod bičkarjev, imenovanih tudi hemoflagelati, ki parazitirajo v krvi in različnih tkivih človeka in živali. Na človeka jih s pikom prenašajo različne vrste peščenih muh iz rodov Phlebotomus in Lutzomya. Tipska vrsta je L. donovani, ki povzroča visceralno lišmaniozo.
Dostopnost