Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
opravílo
1. kar kdo opravlja, dela
2. verski obred, zlasti maša
3. opravek
4. delovanje, funkcija
5. glagolnik od opraviti
opravílo
-a s (í) zmotiti koga pri pomembnem ~u; star. ~a so ga zadržala opravki:
opráviti
1. uspešno končati
2. izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik
3. biti uspešen pri kakem prizadevanju
4. prenehati imeti zvezo s kom, s čim
5. izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti
6. izraža, da
7. obleči
8. prebiti, shajati
opráviti
-im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago: star. opraviti koga obleči: opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga: nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo: poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|;
oprávljati
1. biti dejaven
2. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
3. imeti določen namen, določeno vlogo
4. oskrbovati, skrbeti za
5. oblačiti
Dostopnost