Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Leishmania
rod hemoflagelatov iz družine Trypanosomatidae, ki živijo in parazitirajo v krvi in raznih tkivih človeka in živali v azijskih deželah, na Srednjem vzhodu in južnih predelih Evrope, v Afriki in Latinski Ameriki ter jih na človeka prenašajo razne vrste dvokrilih žuželk iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia
Lentinus
rod gliv iz debla Basidiomycota. Razširjene so v zmerno toplem in subtropskem pasu. Rastejo na lesu odmrlih dreves in povzročajo lesno trohnobo. Klobuk in trosnjaki so rumenkaste barve, mesnati, neužitni, pogosto porasli z dlačicami. Nekatere vrste tega rodu so biotehnološko pomembne zaradi proizvodnje 1,3- ter 1,6-glukanov s protibakterijskim in protivirusnim delovanjem. Tipska vrsta je L. crinitus. Sin. strnjenke.
Lentivírus
rod iz družine Retroviridae, v katerega so uvrščeni nekateri virusi, ki povzročajo počasi napredujoče kronične bolezni z dolgo inkubacijsko dobo. Mednje uvrščamo virus humane imunske pomanjkljivosti 1 in 2 (angl. HIV), opičji virus imunske pomanjkljivosti (angl. SIV), virus mačje imunske pomanjkljivosti (angl. FIV), virus kozjega artritisa in encefalitisa (angl. CAEV), virus maedi visna ovac (angl. MVV), virus goveje levkoze (angl. BIV) in virus infekciozne anemije konj (angl. EIA).
Lentivirus
rod virusov RNA iz družine Retroviridae (poddružine Lentivirinae), z zelo dolgo inkubacijsko dobo (pomembni predstavniki so HIV, SIV in virus visna-maedi)
Lepiota
rod gliv iz debla Basidiomycota. So saprofiti, ki rastejo v listnatih in iglastih gozdovih in na travnikih. Klobuk in trosnjaki so bele ali rjavkaste barve, z drobnimi rjavkastimi luskami, neužitni, strupeni ali smrtno strupeni zaradi prisotnosti amatoksina in falotoksina. Tipska vrsta je L. clypeolaria, obuti dežniček. Sin. dežnički.
Leptomonas
rod bičkarjev iz družine Trypanosomatidae, ki živijo in parazitirajo v človeku in živalih v tropskih in subtropskih krajih
Leptospíra
rod po Gramu negativnih, aerobnih, gibljivih, tankih spiralnih bakterij, pogosto z navznoter zavitimi konci. Z njimi so okužene številne živalske vrste, ki s sečem izločajo bakterije v okolje. Za človeka patogena vrsta je L. interrogans.
Dostopnost