učlovéčen

-a -o (ẹ̑) biti ~; poud. Ta fant je ~o zdravje |zelo zdrav|; učlovéčeni -a -o (ẹ̑) ~ Bog učlovéčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

ulítek

ulit kovinski izdelek
en casting
de Gußstück, Guß

up

1.sl gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj
2. bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); više, na višjo stopnjo
3. v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.
4. popolnoma, čisto, do kraja; skupaj
5. zgoraj, visoko; pokonci, na nogah
6. v mestu, na univerzi, v šoli
7. ➞ up to a) (vse) do; proti, prek; b) na ravni, na nivoju, ustrezno
8. pod vodstvom (pri študiju na univerzi)
9.

usŕhəł

utrdíti

1. z (dodatnimi) gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdržljiv
2. z določenim postopkom narediti kaj bolj trdno
3. narediti, da je kaj trdno nameščeno
4. narediti, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine
5. narediti, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen
6. narediti, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije
7. narediti, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine
8. narediti, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki
9. narediti, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna
10. uveljaviti

utrobica

sl jetrca

uvesti

(glagol)

välljud

sl blagoglasje

välsinnad

sl naklonjen

vesél

1. ki je v stanju veselja
2. ki občuti veselje, zadovoljstvo ob čem
3. ki povzroča veselje, zadovoljstvo
4. lahkotno se premikajoč, živahen
5. svetle barve, živo pisan
6. poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša