Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Metschnikowia
rod gliv kvasovk iz debla Ascomycota. Nespolno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem, spolno pa s tvorbo ene do dveh askospor znotraj askov. Rastejo v enocelični obliki ali v obliki nepravega micelija, psevdomicelija. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Nekatere vrste povzročajo okužbe nevretenčarjev. Tipska vrsta je M. bicuspidata
Microbactérium
mikrobakterija; rod po Gramu pozitivnih, aerobnih, nesporogenih bakterij. Tipska vrsta je Microbacterium lacticum
Microcóccus
mikrokok; rod aerobnih, po Gramu pozitivnih drobnih kokov, ki se združujejo v tetrade ali skupke. So saprofiti in fakultativno patogene bakterije, ki jih najdemo na koži človeka in živali, v vodi, v zemlji. Tipska vrsta je M. lúteus.
Micrococcus
rod grampozitivnih, drobnih, saprofitnih, fakultativno patogenih kokov, ki so morfološko, ne pa funkcionalno podobni stafilokokom
Microcy'clus
rod askomicetnih, pleomorfnih gliv, ki so razširjene v naravi. Tipska vrsta M. úlei povzroča poškodbe listov kavčukovca.
Micromonóspora
mikromonospora; rod po Gramu pozitivnih, sporogenih, večinoma aerobnih bakterij, ki tvorijo razvejane nitaste strukture. So saprofiti v zemlji in vodi. Nekatere vrste izdelujejo antibiotike.
Micrósporum
mikrosporum ali mikrospora; rod gliv, ki so ga najprej uvrstili med devteromicete. Danes uvrščamo večino vrst med askomicete in sicer v rod Nannízzia. Pokazalo se je, da je M. gypseum konidijska faza dveh različnih vrst: N. gypsea in N. incurváta. Glive roda Microsporum povzročajo mikrosporijo pri človeku in živalih. M. audouíni je antropofilna vrsta in lahko povzroči epidemijo mikrosporije v otroških kolektivih. M cánis (sin. M. lanosum) je zoofilna vrsta in povzroča sporadično mikrosporijo. Na človeka se prenaša z okuženih živali (pes, mačka). M. gypseum je geofilna vrsta. povzroča sporadično mikrosporijo. Otroci in živali se okužijo z zemljo. M. nánnum povzroča mikrosporijo pri prašičih.
Dostopnost